Grčija - Hios

V objemu Dodekaneza, blizu Male Azije, se v valovih modrega Egeja skriva otok, kjer lahko pozabite na svoje skrbi in sprostite svojo dušo. Že od nekdaj v Grčiji ni takega kraja, kot je Hios. To je namreč otok z dolgo zgodovino, središče velikih starih civilizacij, zibelka helenističnega duha in razuma ter ena najpomembnejših trgovskih postojank v srednjem veku in med turško zasedbo. Vsi, ki so ga kdaj obiskali in spoznali, so ga občudovali, starodavni vladarji so mu zavidali, Turki so bili nad njim očarani, Genovčani so se vanj zaljubili.

Ko stopimo na Hios, takoj spoznamo, da smo med blagostanjem in harmonijo, ki ju začutimo vsepovsod. Zeleni položni hribi, pobočja, pokrita s srebrno sivimi oljkami, naravni vrtovi tisočerih barv, ki se bohotijo z neobrzdanim cvetenjem in opojnimi dišavami … Neokrnjena narava, blago podnebje, osamljene prodnato-peščene plaže, zalivi s kristalno čistim morjem, ki se pod žarki grškega sonca blešči kot tisoč biserov. Vse kar čaka podjetnega gosta, da ubeži hitrosti sodobnega življenja in se preda brezskrbnemu otoškemu lagodju.

Srednjeveške vasice Pyrgi, Mesta in Olympi s trdnjavami, ozkimi tlakovanimi uličicami, slikovitimi, z oboki povezanimi, kamnitimi hišami in suhimi snopi paradižnikov, ki visijo z balkonov iz kovanega železa, dajejo vzdušje izpred več stoletij. Tisoč let star, občudovanja vreden samostan, Nea Moni očara s svojimi zlatimi mozaiki iz bizantinskega razcveta. Ravnina Kampos med morjem in gorami s svojimi razkošnimi gosposkimi hišami, z vodnjaki in čudovitimi vrtovi, polnimi divjih tulipanov lalades, perzijskih ciklam, raznolikih orhidej, nas popelje v romantične starodavne čase. Neskončni sadovnjaki dišečih dreves pomarančevcev, limonovcev in bujni vinogradi pričajo o bogastvu iz preteklosti.

Najpomembnejšo zgodbo otoka pa piše mastika, zelena rastlina, ki uspeva samo na jugu Hiosa ter daje pokrajini podobo in vsakdanje življenje. Temu nenavadnemu grmičevju z dragoceno dišečo smolo, ki se uporablja za izdelavo lakov, španskih voskov, kot aroma pri izdelavi pijač, kot dodatek k zobnim pastam in ne nazadnje kot žvečilni gumi, se lahko prebivalci otoka zahvalijo, da so jim Turki leta 1822 prizanesli. Njihovi proizvodi so bili preveč priljubljeni in pomembni za sultanove dame iz harema. Raj na zemlji se je takrat za nekaj časa spremenil v pekel. Po popolnem uničenju glavnega mesta se je uničevalni val širil tudi v okolico, razen v mastikove vasi. Usoda Hiosa je pustila v celotni takratni Evropi pretresljiv vtis. Veliki Victor Hugo je dobil navdih za »Pesmi o Jutrovem«, znameniti Delacroix je narisal slavno sliko »Pokol na Hiosu«, ki danes visi v Louvru.

Mnogo let so prebivalci Hiosa veljali za najbogatejše Grke. Živeli so v edinstvenem razkošju in blagostanju, o čemer priča tudi stalna besedna zveza »življenje kot na Hiosu«. Primerjava »jesti kot na Hiosu« daje slutiti okusno in pestro kuhinjo, »smeh kot na Hiosu« pa opiše vesel, humorističen in odkritosrčen značaj, kot so ga resnično imeli in ga imajo še danes prebivalci Hiosa. Včasih so bili res celo čezmerno veseli, tako da so jih drugi Grki, vajeni grenkih izkušenj iz vsakdanjega življenja, kdaj pa kdaj označili za malo nore in iz ljubosumja zaključili: »Vsi Hioti so tepci, eni večji, drugi manjši!«

Danes so Hioti prijazni ljudje, ponosni na velike sinove, ki izvirajo z otoka, vse od Homerja do Papandreoua in Theodorakisa, zaupajo sami vase in verjamejo v svojo prihodnost. Nobenega strahu, nobene tesnobe, nobenih skrbi, malokdo zaklepa svoja vrata … Kot da …

Ustavite se za trenutek! Počakajte! Ali si ne želite morda tudi vi te neizmerne lahkosti bivanja?

Otok lagodja in brezskrbnosti čaka na vas v vsej svoji podobi. Pridite in ga spoznajte, uživajte ga in se odprite razpoloženju, s katerim je zaznamovan. Hios je edinstven!