Lezbos

Lezbos – otok s čudežno energijo
ORIGINAL, Discovered by Intelekta in 2001

Mnogi niso verjeli, ko so odhajali – zdaj, ko se vračajo, želijo prepričati še mene, ki sem to že vedel in izkusil pred mnogimi leti.

Če je danes le malo ljudi zares bogatih, je to zato, ker lahko le redki zares vidijo in čutijo. Še zlasti, ko gre za otok, kakršen je Lezbos, bi lahko trdili, da je slep tisti, ki ga ne ganejo vse lepote, ki jih otok ponuja očem, in brez čustev tisti, ki po nekaj dneh bivanja na otoku ne začuti v sebi nove ustvarjalne moči in strasti.

Že v starem veku je otok slovel kot vir neke posebne, čudežne energije. Da je bil to kraj razcveta lirske poezije, filozofskega razmišljanja in upodabljajoče umetnosti, pričajo številne antične najdbe. Na teh tleh že stoletja domujejo lepota, nežnost občutkov, jasnost razmišljanja, veselje do življenja in neusahljiva ljubezenska strast. Nikjer nobene neskladnosti. Ne na strmih obalnih pečinah, ne na ogromnem skalovju v notranjosti otoka, ne na pobočjih, ki so pred mnogimi leti zgorela zaradi lave. Na vsakem koraku najdemo lesk miline, ki se globoko dotakne vsakega obiskovalca.

Tukaj so častili bogove veselja in sonca, prav tukaj so nastajale rime čudovitih pesmi antične pesnice Sapfo. Zdi se, da je otok Lezbos ustvarjen z božanskim navdihom. Kot da je bitje iz svetlobe, polne svetlo temnih odtenkov, ki iz objema morja prihajajo na površje, se počasi dvigujejo in nato v vsej lepoti zasijejo na gladini. Je nekakšna vez med mitom in resničnostjo, sanjami in stvarnostjo, med petjem in ritmom, med modrino neba in soncem. Večni delčki tega otoka so med seboj tako neuničljivo povezani, da ima človek občutek, kot da se je iz spoštovanja vseh lepot čas na otoku ustavil in jih pustil nedotaknjene.

Toplo podnebje, rodovitna zemlja in bogato morje – vse to ponuja tretji največji grški otok. Prastare neskončne nasade oljk prekinjajo gosti borovi gozdički, ki z raznovrstnim rastjem oblikujejo čarobno pokrajino. Hrast, kostanj in platane, mirta, lovor in obilica aromatičnih zelišč. Površje otoka pokriva bogat rastlinski svet, ki se končuje šele na skalnih grebenih. Lepot je na otoku res v izobilju, mir in spokojnost pa sta na vsakem koraku – ob gorskih potočkih, v hladni senci vedno zelenih krošenj dreves, v globoki tišini jutranjega svita in večernega somraka, v vročih dopoldnevih in kristalnih poletnih nočeh.

In kje se skriva izvor te čudežne energije? Ko se človek počasi vživlja v lepote otoka, nenadoma začne izgubljati občutek za čas. Neka neraziskana sila, ki prihaja iz notranjosti, ga začne vleči proti zahodu otoka. Vsakdanjik brez vseh obveznosti in skrbi postane tako absolutno prazen, da dobi nove razsežnosti božanske polnosti. Približno 15 ali 20 milijonov let stara okamnela debla iz opala in kremena, ki ležijo pred nami, nenadoma oživijo in iz njih vzniknejo velikanska tropska drevesa, modro nebo visoko nad nami pobarvajo ognjeni izbruhi ponovno prebujenih vulkanov in iz daljave zaslišimo prazgodovinske glasove ogromnih dinozavrov …

Ali je to naše življenje? Ali je to naš svet? Pomirijo nas topli sončni žarki in neizmerna moč čudežne energije. Otok v temno modrem Egejskem morju se zdi kot podoba iz sanj, kot mit, raj, cvet večne pomladi … Prijetna sapica z morja počasi vrne na naša lica rdečico in optimistično se zazremo v nov dan. Življenje je lepo!