Flight only

Lefkas – otok božanske lepote
ORIGINAL, Discovered by Intelekta in 2003

Prav gotovo ni naključje, da je ta otok v Jonskem morju grška mitologija že zelo zgodaj povezala z zgodbami o življenju, ljubezni in smrti. Na rtu Lefkatas, ki so ga v antiki imenovali tudi Lefkas Petra (bela skala), so mornarji doživljali vso moč neukročene narave. Homer je ta del otoka povezal z vhodom v podzemlje. Na rtu je stal tudi Apolonov prastari tempelj. Po neki drugi legendi pa naj bi s te skale skočila lirska pesnica Sapfo, ker ji Fanon ni hotel vračati njene ljubezni. Na Lefkasu se luč življenja združi z lepoto v vsem svojem sijaju. Zato so otok imenovali tudi Lefki (lepi), saj je njegova lepota nedotaknjena in čista. Je kot lepa morska deklica, ki vzbudi naše zanimanje in nas vabi, da sledimo njenim korakom.

Četrti največji Jonski otok loči od celine le ozek kanal, čez katerega vodi majhen dvižni most. Najbrž je bil otok zaradi svojega značaja, ki mu na videz nekaj manjka, obvarovan množičnega turizma in velja kot nekakšen zaupen namig samo pri pravih poznavalcih Grčije. Pravzaprav nerazumljivo, saj ta otok ponuja prav vse, kar išče zahteven ljubitelj Grčije.

Na skrajnem severnem rtu otoka, ki je samo z majhno laguno ločen od celine, leži glavno mesto s svojimi 6.500 prebivalci. V varnem pristanišču se gnetejo številne jadrnice z vseh držav, saj je med jadralci z vsega sveta ta mikavni predel eden najbolj priljubljenih v deželi. Središče mesta je danes pešpot s številnimi ozkimi uličicami, obdanimi s starimi hišami z lesenim nadstrešjem. Danes življenje tukaj večinoma še vedno ubira udoben korak, nekoč pa je tu pred navdušeno množico pela tudi svetovno znana grška sopranistka Maria Callas.

Vendar Lefkas ni veličasten otok. Majhne stvari mu dajo prav poseben čar, na primer ponekod težko dostopna skalna obala na zahodni strani otoka, ki jo prekinjajo čudoviti peščeni zalivčki. Tam najdemo še precej mirnih mest s kristalno čisto vodo, prijazne pristaniške kraje, gorske vasice, kjer se zdi, da se je čas ustavil, in hkrati raskav, nenavaden kraški gorski svet, katerega najvišji vrh se dviga kar 1.182 m nad morjem. Temno zelena razkošnost tega dela Evrope bo naredila vtis na vsakega obiskovalca. Gore so poraščene z borovimi gozdički, v položnejših predelih pa tudi z oljkami in citrusi, ter so pomemben biotop za vrsto rastlin, ptic in sesalcev. Podtalnica, naravno bogastvo otoka, spremeni otok v rajsko pokrajino, kjer grške poljske cvetlice izžarevajo svojo barvo in vonj. Na poti voda do Jonskega morja so nastali čudoviti ribniki, kot tisti pri Marandohoriju, in tudi majhni slapovi, kot tisti pri Dimosoari. Po vsem otoku rastejo začimbnice in zdravilne rastline, kot so timijan, žajbelj, meta, rdeča potonika v okolici Englouvija, majhne lilije pri Evi Sikelianou in enkratna arenaria leufkadia, roža, ki je po otoku dobila tudi svoje ime. Pred jugovzhodno obalo otoka leži strnjeno drug poleg drugega vrsta temno zelenih otokov z očarljivo lepoto. Madouri, otok, kjer je navdih za svoje stvaritve dobil eden največjih grških pesnikov Aristoteles Valaoritis, nato Meganissi, Skorpidi, Sparti, Thilia, Kalamos s Kastosom in ne nazadnje zeleni biser – Skorpios, zasebni otok vnukinje legendarnega Arija Onassisa.

Na otoku božanske lepote, na čudovitem, bleščeče belem, navdihujočem Lefkasu se gost prepusti svojim občutkom. Otok je pripravljen, da vas osvoji. Ne upirajte se.