Djerba

Djerba – pravljični otok Orienta
ORIGINAL, Discovered by Intelekta in 2003

Začnimo z legendo. Nekoč je živel Odisej. Na svoji plovbi do Troje se je ustavil na, takrat še neznanem, čudovitem otoku. Spil je skrivnosten lotosov napitek. Zaradi tega slastnega sadeža z medenim priokusom so bili on in njegovi sopotniki v popolni blaženosti, tako da so pozabili, da se morajo vrniti v svojo domovino k svojim družinam in prijateljem. Še danes bi lahko Djerbo imenovali "otok pozabljivosti", ker mnogo sodobnih turistov, tako kot Odisej, na tem gostoljubnem otoku pozabi na svoje vsakdanje življenje in se zlahka prepusti zapeljivim čarom Vzhoda. Vse do danes jim ni uspelo ugotoviti, v čem je skrivnost lotosovega napitka.

Naravne lepote, kot so kilometri rajskih peščenih plaž in za naše oko mikavne puščavske pokrajine, so otoku pomagale do njegove priljubljenosti. Namakalni sistemi omogočajo rodovitnost, tako da na otoku raste na tisoče palm in oljk, med katerimi so nekatere že prav zavidljive starosti. Nemalokrat bomo slišali, da Djerbi pravijo otok tisočerih palm, čeprav ime otoka nima s tem nobene povezave. Otok so poimenovali že stari Rimljani – rekli so mu Jerba –, njihova najimenitnejša zapuščina pa je rimski nasip. Od takrat se je marsikaj spremenilo; Djerba je padla v roke Arabcem in še nekaterim zloglasnim piratom, kot sta bila brata Barbarossa, in piratu Dragutu. Prebivalci Djerbe pa se niso pustili motiti in so se ukvarjali s tistim, kar jim je šlo najbolje od rok – s trgovanjem –, že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa so se zapisali turizmu. Večinoma so izredno gostoljubni ljudje, pravi poligloti, ki se zlahka naučijo tudi katere slovenske besede. Njihova največja vrednota je družina. Družinska slavja so tam še vedno pomembni dogodki, ki jih slavijo v svojih pisanih tradicionalnih oblačilih kar po več dni skupaj. Morda boste presenečeni, da v tej tako arabski državi ne živijo samo muslimanski prebivalci, ampak obstajajo tu tudi majhne židovske skupnosti, predvsem v dveh vasicah, Hara Segira in Hara Kebira; že prevod pove veliko – mali in veliki geto. Djerbski Židje pripadajo eni najstarejših židovskih skupnosti na svetu in trdijo, da so na tem območju že od babilonskega ujetništva. Vredno si je ogledati tudi njihovo sinagogo La Ghriba, in če boste imeli srečo, boste židovske učenjake videli pri molitvi.

Razkropljena družinska posestva, ki jim pravijo menzel, dajejo pokrajini Djerbe pristno podobo. Znotraj hiše je nekakšno dvorišče ali patio, kjer se je hišna gospodarica družila z drugimi ženskami, pri tem pa so opravljale gospodinjska dela in si pripovedovale orientalske pripovedke. Saj res, pravljična dežela ... Z gradnjo hotelov, katerih podoba je kot iz pravljice Tisoč in ena noč in ki so posejani kot beli biseri ob otoških plažah, so le še poudarili čarobno podobo otoka. Domačini se držijo zakona, ki pravi, da so lahko hoteli visoki le tri nadstropja in da morajo ohraniti arabsko-mavrski slog. Prav ta razkropljena posestva so prispevala k temu, da na celotnem otoku, izjema je glavno mesto Houmt Souk, skoraj ni kraja, ki bi ga lahko imenovali mesto. Zato pa je Houmt Souk zelo živahna prestolnica, kjer največ navdušenja med turisti žanje tržnica, po kateri je mesto dobilo ime (souk pomeni tržnica). Vsekakor v Houmt Souku ne smete zamuditi vrveža ob tržnih dnevih, tj. v ponedeljek in četrtek. Sprehodite se skozi tržnico in se preizkusite v značilnem orientalskem pogajanju za ceno.

Prav gotovo boste navdušeni tudi ob obisku slikovitega lončarskega središča Guellale, ki je bilo v Sredozemlju znano že v antičnih časih. Mojstri tradicionalnega lončarstva izdelujejo izdelke, polne čudovitih geometrijskih vzorcev in orientalskih motivov, ki so dopolnjeni s kaligrafijo, slikovito arabsko pisavo.

Očem skrite zagotovo ne bodo ostale niti mošeje, ki so na otoku na vsakem koraku in v katerih so se ljudje pred stoletji skrivali, če je prišlo do sovražnih vdorov, ki jih je zgodovina Djerbe mnogo zapisala. Danes naj bi bilo na otoku kar 214 mošej, ki se ponašajo s čudovitimi kupolami, z njihovih minaretov pa se petkrat na dan oznanja, da je napočil čas za molitev.

Na tem čarobnem otoku boste našli drobce prave tradicionalne Severne Afrike in mnogo turistov je spoznalo, da jim ne bo treba iskati novih počitniških ciljev. Postali so redni gostje tega pravljičnega otoka.